Sledi v času

»Vsak človek ima svoje poslanstvo v tem svetu«, je govoril makedonski iguman Makarij, eden od stranskih likov v romanu, ki je pred teboj, spoštovani bralec. Poslanstvo Ljubice Verbič je izpolniti usodo Šeherezade v tretjem tisočletju, doseči, da eno zgodovinsko vesolje, dolgo petindvajset stoletij, spregovori iz nje. Vrniti zgodbo izvirom, mitu, legendi, bajki, pokazati, da duhovnost in modrost balkanskih ljudi izhajata iz antičnih časov, tekom stoletij se razvijata in spreminjata, vedno sledeč poti resnice, lepote in dobrega. V našem postmodernističnem in instant času je duhovnost pogosto pozabljena in potisnjena pred agresijo površnih, frivolnih in marketinško dobro spakiranih zgodb. Pisateljica zgoščeno zgodovino človeštva z lepoto pripovedovanja vliva v nas, bralce iz tretjega tisočletja. Osvobaja nas grožnje samo-ukinitve globinskega ponikanja v naše sebstvo in ponovno nas vrača k viru modrosti in duhovnosti. Ljubica Verbič nas na magijskih krilih jezika vodi skozi čas na katarzično pot samo-očiščenja in tako v slojevitosti njenega pripovedovanja, skozi mnogo-ličnost naših duš, odkrivamo arhetipske usedline stoletnih talismanov in simbolov, ki so pod težo in pritiskom nevrotičnega vsakdana v nas zaspali. Roman »Sledi v času« nam odkriva, da stvari pogosto dlje živijo kot ljudje in nosijo v sebi energijo tistih, ki so jih imeli. Ti simboli in talismani imajo, v različnem času pri različnih junakih in v različnih življenjskih okoliščinah, samo eno nalogo: da varujejo in ščitijo tiste, ki jih nosijo. To so uhani v obliki golobic, broška v obliki vrtnice in sokol kot zvesti spremljevalec in njihov čuvaj z višin. Uhani v obliki golobic so simbol ljubezni, broška v obliki vrtnice pa simbol lepote in modrosti, ki ima moč v junakih ukrotiti tigra, bojevito in iracionalno naravo. Sokol se pojavlja v odločilnih trenutkih, je simbol božanskega duha, ki vedno spremlja talismane in daje junakom upanje, ne glede na to v kako težkih življenjskih situacijah se nahajajo. Ta energija iz davnih časov, iz samih korenin se vrača ponovno v življenje in tako potrjuje, ne samo svoje neuničljivosti, temveč nas uči, da se nesmrtna človeška duša vedno dvigne sama nadse in tako v izven-času pokaže, da še vedno obstaja upanje za negotovega in padlega človeka naše dobe.

Izvod iz recenzije
Radovan Vlahović, književnik